Če je sladkor v krvi primeren ni nobenega problema
Vedno pozabim, da si mora oče vsaj dan meriti sladkor v krvi in da to niti ni tako prijetna stvar. Kdo si pa želi vsak dan narediti rano na prstu, da lahko potem preveri, kakšen je sladkor v krvi in ve, na čem je. Nikoli mu tega nisem zavidala, ampak to je žal cena, ki jo ima sladkorna bolezen. In cena, ki jo plača vsak sladkorni bolnik.
Vedno bolj se sprašujem, ali ljudje res sami razvijemo bolezni ali pa so dedne. Ker res ne bi rada podedovala nekaj kar ne potrebujem v življenju. Skoraj vsak v naši družini ima nekaj, ampak vseeno verjamem, da bo mene vse to obšlo. Ne vem, kako imam lahko tako močan občutek, upam pa le, da imam prav.
Kadarkoli sem bila pri zdravniku in so delali preiskave krvi, je bila slika popolnoma v redu, tako da za zdaj me ne potrebuje skrbeti nič. Ampak ne vem pa, kaj lahko prinese prihodnost, ker ima oče sladkorno bolezen. Na srečo je blage oblike, in dokler je sladkor v krvi primeren, ne potrebuje veliko zdravil. Pa tudi slabša se mu ne tako, da bi po svoje tudi on moral biti na dolgi rok v redu.
Edino, kar upam, je to, da se mu ne bi poslabšalo z leti in bi imel še več dela s tem. Upanje vseeno obstaja tako, da mislim, da me najverjetneje ne potrebuje veliko skrbeti. Dokler bo resno spremljal sladkor v krvi in bo pazil na redno jemanje zdravil ter uživanje zdrave hrane vsaj v večini, mislim, da ne bo prav nič problematično tole. Vsekakor bom pa raje malce bolj pozorna na vse skupaj, da ne bo vseeno kaj narobe in bom prepozno to opazila.
Raje se bom že zdaj navadila, da ga vsak nekajkrat na mesec vprašam, kako je in ali mi sporoči, kakšen je sladkor v krvi, da bom tudi jaz bolj na tekočem z vsem.…